Vodnikova domačija - Ob dnevu Evrope
SPREHOD PO LITERARNI EVROPI
Petek, 8. maj (16h)
Lani smo ob dnevu Evrope na domačiji gostili vodje kulturnih inštitutov, združene v EUNIC (European Union National Institutions for Culture), skupaj smo pripravili krasen literarni sprehod po Evropi. Predstavniki inštitutov so brali odlomke iz izbranih knjig v svojih jezikih, sami smo prebrali prevode odlomkov in se z gosti pogovarjali o vlogi in moči literature po Evropi.
Letošnje druženje v živo odpade, pripravlja pa se virtualni literarni sprehod po Evropi.
Predstavniki kulturnih inštitutov in predstavnika Evropske komisije bodo pripravili video prispevek, v katerem bodo ob letošnjem dnevu Evrope brali poezijo v svojih jezikih in pozdravili slovensko občinstvo.
Pri letošnji pobudi sodelujejo:
- Avstrijski kulturni forum, Andreas Pawlitschek,
- Francoski inštitut, Isabelle Desvignes,
- Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, Stefano Cerrato
- The British Council, Dragan Barbutovski
- Veleposlaništvo Španije, Martin Remón
- Balassijev inštitut – Kulturni center Veleposlaništva Madžarske, Bíborka Molnár-Gábor
- Evropska komisija, Predstavništvo v Sloveniji, Zoran Stančič in Matej Škorjak
Predstavniki EUNIC Slovenija ob tem sporočajo:
zakladi klasične in sodobne evropske literature so na voljo tudi v odličnih slovenskih prevodih in upravičeno zasedajo pomembno mesto v naših knjižnicah in naših življenjih.
Vabimo k ogledu in seveda branju. Knjižnica literarne Evrope je zares bogata in ogromna!
Povezavo do videoposnetka bomo objavili tukaj: https://vimeo.com/divjamisel
ter na Facebook strani Vodnikove domačije.
IZJAVE PREDSTAVNIKOV TUJIH KULTURNIH INŠTITUTOV V LJUBLJANI TER PREDSTAVNIŠTVA EVROPSKE KOMISIJE V SLOVENIJI
Letos obeležujemo 20. obletnico smrti avstrijskega pesnika in prevajalca Hansa Carla Artmanna. Oddelek za germanistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v sodelovanju z Mednarodnim združenjem H. C. in Avstrijskim kulturnim forumom Ljubljana, bo tako 10. mednarodni dan lirične poezije, ki bo potekal 12. oktobra 2020, posvetil tej edinstveni umetniški osebnosti. Zato je samoumevno, da je direktor Avstrijskega kulturnega foruma Andreas Pawlitschek za svoj avstrijski prispevek izbral Artmannovo pesnitev Po enmu vesolnemu putopu, ki odraža sedanjo krizo pandemije.
Vodja Balassijevega inštituta v Ljubljani Bíborka Molnár-Gábor. je za literarni program ob EUNIC-ovem dnevu Evrope izbrala pesnitev Miklósa Radnótija z naslovom Nem tudhatom (Ne morem vedeti). Miklós Radnóti je izjemen predstavnik moderne madžarske lirike, živel je med letoma 1909 in 1944. Pesnik, ki je doživel tragično usodo, je skupaj z mnogimi tovariši izgubil življenje v delovnem taborišču. Njegova pesem Ne morem vedeti je trden dokument navezanosti na svojo domovino. Pesnik izmenjaje uporablja dve perspektivi in verjame v ohranjanje moči skupnosti, pokrajine, kulture in spominov. »To pesem sem izbrala, ker imamo v trenutnih izrednih razmerah možnost razmisliti o tem, kaj nam pomeni država, iz katere prihajamo – ne glede na to, ali smo tam ali daleč stran. Poleg tega je Miklós Radnóti eden mojih najljubših madžarskih pesnikov – želim si, da bi ga poslušalci prireditve, ki jo pripravlja EUNIC, spoznali.«
Dragan Barbutovski, direktor British Councila v Sloveniji, je izbral dve pesmi Carol Ann Duffy, britanske pesnice lavreatke med letoma 2009 in 2019, ki ju je napisala v okviru projekta WRITE where we are NOW. Pesmi Roke in O sta nastali marca 2020 med pandemijo koronavirusa covid-19. Projekt, ki je nastal v sodelovanju s Šolo pisanja univerze Manchester Metropolitan, je zasnovan kot živa antologija pesmi, ki odražajo intimno doživljanje pandemije sodelujočih pesnikov in pesnic, med drugimi Jackie Kay in Iana McMillana, in je umeščen v okvir dejavnosti, ki jih pripravlja Manchester kot mesto literature.
Isabelle Desvignes, direktorica Francoskega inštituta v Sloveniji, je izbrala pesem Fabienne Swiatly, francoske pesnice in pisateljice, ki živi v Lyonu. Lahko rečemo, da je Fabienne Swiatly prava Evropejka, saj se je rodila v Mosellu poljskemu očetu in materi Nemki. Pesem Aujourd'hui – Danes je v slovenščino prevedla Živa Čebulj. Skupaj z drugimi mladimi nadarjenimi slovenskimi prevajalkami, ki obožujejo poezijo, so pred kratkim izdale knjigo Kaleïdoscope. Ta projekt združuje pesmi v francoščini in slovenščini, ki so jih napisali sodobni francoski pesniki. Izbrale so jih štiri prevajalke – Maša Jazbec, Nina Medved, Živa Čebulj in Ksenija Mravlja –, ki so na Vodnikovi domačiji nedavno izvedle čudovito glasbeno branje knjige v partnerstvu s Francoskim inštitutom.
Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji je predlagal dve kratki pesmi, ki sta bili objavljeni v zadnjih letih 20. stoletja. Izbral ju je direktor Stefano Cerrato. Milano Attilia Bertoluccija (1911–2000) je poklon lombardskemu mestu: v njem pesnik (oče znanih filmskih režiserjev Bernarda in Giuseppeja) oriše siv deževen dan, ki se zaključi z vzgibom upanja. Tekst ima v tem težkem obdobju tudi globlji pomen, saj opeva območje, ki ga je epidemija koronavirusa močno zaznamovala. Italijanski doprinos se zaključi z delom Sono qui seduto su un tappeto Giuseppeja Conteja (rojen leta 1945 v pokrajini Ligurija), ki je nekakšna laična molitev na čudovit pomladni dan, v kateri izstopa aktualno sporočilo o bratstvu med ljudmi.
V imenu predstavništva Evropske komisije v Sloveniji bosta pesem slovenskega avtorja interpretirala dr. Zoran Stančič, vodja predstavništva, in Matej Škorjak, predstavnik za jezike: »Med zbirkami slovenske poezije, ki jih imamo doma sodelavci in sodelavke, sva izbrala pesem dr. Alojza Ihana V polsnu. Govori o ljubezni in njeni magični moči, da vse spremeni, tudi v težkih časih. Pesnik to ubesedi na videz preprosto, a občutljivo, zato verjamemo, da se bo dotaknila marsikoga. V tem času, ko so stiki med nami omejeni, še toliko bolj potrebujemo univerzalno sporočilo, da lahko sežemo vse do neba.«
