Mia Žnidarič & BB RTV SLO - Obarvana (CD)

Podroben opis izdelka

Pesmi:

01. Na najini poti (On Our Way)

02. S tišino

03. Pobarvanka

04. Ne vem, če veš?

05. Skriti ljubimci

06. Z očetom

07. Ne čakaj

08. Danes bom svečo prižgala

09. Čas

10. Nihče ne ve

11. Pena naših dni

12. Kako je ljubezni ime

13. Moje najljubše reči (My Favorite Things)

Mia Žnidarič - glas

Big Band RTV Slovenija

Gašper Bertoncelj - bobni

Peter Ugrin - violina

Steve Klink - dirigent

Ustvarjanje tega albuma je bilo noro, barvito popotovanje.

Mia Žnidarič je jazzovska pevka s samosvojim izrazom; njen glas prežemata globina in čustvenost. Podaja izbrane zgodbe o ljubezni in izgubi - in pri tem se zna poigravati z določeno noto ali s tempom določene glasbene fraze. Njen mili in čisti glas še vedno odzvanja z otroško iskrenostjo. Naslov albuma, Obarvana, ponuja celo paleto pretanjenih pomenskih interpretacij, pri čemer je Miin glas poglavitna barva tega albuma, in ta prelepi glas se globoko dotakne nas vseh; njene pesmi imajo pridih otožnosti, radosti, melanholije in nade.

Ob tem Mia strastno prebira poezijo in je tako glede tega, katero oz. kakšno besedilo bo pela, strašansko izbirčna. Ko sem v devetdesetih spoznal Ferija Lainščka, sva razpravljala o njegovi prečudoviti naravo opisujoči poeziji in o tem, kako je njegova prekmurska krajina dejansko ravnica, podobna moji rodni Iowi. Od tistih časov sva sodelovala pri treh albumih, za katere sem njegovo poezijo uglasbil - in Mia je bila bistveni del tega procesa. Sleherna skladba na tem albumu je prestala več let napornega pisanja, predelav in prilagajanj, da končne različice povsem ustrezajo Miinemu glasu in temperamentu. Ki je še ena barva.

Pisanje aranžmajev za te že dokončane skladbe za veliko jazzovsko zasedbo je bil zahteven, a docela izpolnjujoč izziv. Z velikim orkestrom je med drugim v veselje sodelovati ne le zato, ker so njegovi člani kot ansambel izjemno uglašeni, temveč ker je tako mogoče pisati aranžmaje za posamične instrumente ali si na podlagi posamičnih solistov zamisliti širšo instrumentalno podobo. Ker lahko, na primer, napišeš aranžma za natanko določenega trobentača, da lahko ta zablesti. Pri izvajanju klasične glasbe si posamični instrumentalisti prizadevajo igrati popolno - torej tako, da skladbo vsak zaigra povsem enako, in je določitev sloga samega je dejansko in izključno v domeni skladatelja. Čeprav je ta fenomen mogoč tudi v velikih jazzoskih orkestrih, so, vsaj po mojem, v jazzu osebnosti in strastnosti posamičnih glasbenikov precej bolj zaželene, saj izpostavljajo in slavijo njihove edinstvenosti.

- Steve Klink

RTV SLO ZKP, 2023